Nova branja

Jan Silberstorff je izdal še besednjak daodejinga, ki je njegova četrta knjiga povezana z daodejingom. Prvi dve sta prevoda daodejinga s komentarji, tretja pa povezuje daodejing in prakso taijiquana v obliki priročnika oziroma napotil za vadbo taijija na podlagi daodejinga.
Slednjo sem nabavili in je res vredna branja oziroma vadbe.
Vse omenjen knjige so v nemščini.

Več na spletni strani WCTAG.

 

 

Advertisements

Neuradna predstavitev mojstra Chen Shi Ninga

Pripravil sem stran z nekaterimi podatki o Chen Shi Ningu, strokovnem vodji Slovenskega združenja borilnih veščin (wushu). Zapis je nastal kot posledica debat o poreklu, predstavljanju in certificiranju znanja, ki jih imamo občasno v krogih ljubiteljev taijija in qigonga, nekaj pa sem o tej temi na tem blogu že objavil. Pri predstavitvi mojstra Chen Shi Ninga sem uporabljal javno dostopne podatke, ki sem jih tudi sam poiskal.  Mojster Chen mi ni posredoval nobenega podatka, razen tistega o pridobitvi sedmega Duan Weija.

Samopredstavitev mojstra z uradne spletne strani njegove šole:

Chen Shi Ning, kitajski mojster taijiquana ter prvi in edini mednarodni sodnik za kitajske borilne veščine wushu v Sloveniji.
Chen Shi Ning se je rodil in odraščal na Kitajskem, v Shanghaiju. Izvira iz družine intelektualcev, ki je močno povezana s tradicijo taijiquana, zato je njegovo življenje že od mladih nog močno prežeto s kitajskimi borilnimi veščinami. Kitajske borilne veščine je pričel vaditi že v najranejši mladosti. Svoje znanje in tehnike je pridobival in uril pri različnih učiteljih in mojstrih na Kitajskem, največ pa se je naučil od svojih staršev. Svoje pristno znanje in izkušnje iz taijiquana in qigonga v Sloveniji poučuje in prenaša že več kot 15 let. Med svojimi najboljšimi učenci je izuril že več učiteljev, ki znanje predajajo naprej vedno več novim ljubiteljem teh tradicionalnih kitajskih veščin.

Podelitev Duan Weija 7. stopnje.

Chen Shining je opravil preizkus znanja za sedmo stopnjo Duan Wei klasifikacije. Na fotografiji je prikazan skupaj s podpredsednikom Kitajskega združenja borilnih veščin.

Podelitev Duan Weija 6. stopnje, zlate barve.

Chen Shining se je avgusta 2005 v Pekingu udeležil uradnega seminarja klasifikacije borilnih veščin Duan Wei, kjer je opravil obveznosti za 6. stopnjo. Klasifikacijo in preverjanje znanja opravlja Kitajsko združenje borilnih veščin. Spodaj je fotografija in besedilo, povzeto s strani enega od udeležencev.

Only 4 masters were granted “Chinese Wu Shu 6th Duan” (from left: Wang XiaoLin, Chairman of Chinese Wu Shu Association; Hong KoiKong from Macao; Cheng KeJin from Hong Kong; Shang Gao from USA; Chen ShiNing from Slovenian; all these masters above are the only 6th Duans from their countries)

Za več klikni tukaj.

Intervju s Chen Shi Ningom.

Leta 2005 ga je za neko spletno stran pripravila Sandra Kontrec, sicer nekaj časa tudi njegova učenka taijija.

Mojster Chen Shining izhaja iz Taijiquan družine, saj sta se tudi starša ukvarjala s taijiquanom. Oče mu je dal osnovno znanje, ki ga je Shining nadgrajeval pri drugih mojstrih in ga na vsakoletnih mednarodnih seminarjih na Kitajskem še vedno nadgrajuje. Tudi med Slovenci je ta stara veščina gibanja in meditacije čedalje bolj priljubljena in pod Chenovim vodstvom potekajo tečaji že nekaterih slovenskih mestih že dobro desetletje. Poleg tega, da vodi svojo šolo Taijiquana, je tudi soustanovitelj in predsednik slovenskega združenja Taijiquan Hram Csn.

Mojster Chen, kaj sploh je taijiquan?

To je veja tradicionalne kitajske borilne veščine wushu. Beseda taiji pomeni skrajni, najvišji pol, quan pa pest oziroma borilna veščina. Spada med tako imenovane notranje ali mehke borilne veščine, ki bolj kot zunanjo poudarjajo notranjo moč. Taiji je filozofski pojem, ki ga predstavlja princip yina in yanga, dveh nasprotujočih si, a dopolnjujočih in večno izmenjujočih se sil. Kakšna je zgodovina taijiquana?

Po nekem izročilu segajo korenine taijiquana okrog 5000 let pred naše štetje, v čas vladavine cesarja Fuxija; vaje za ohranjanje zdravja so opisane denimo v klasičnem delu Huangdija (Rumenega cesarja), Fuxijevega naslednika in ustanovitelja tradicionalnega kitajskega sistema medicine. Načela umetnosti taijiquana so osnovali daoistični menihi, najvišjo stopnjo pa je taijiquan dosegel v 19. stoletju, ko se je izoblikoval slog Chen, iz katerega so se razvile še druge šole in v njih okviru različne oblike. Do 20. stoletja se je taijiquan prenašal iz roda v rod kot klanska ali družinska skrivnost, danes pa je pomemben del kitajske kulture ohranjanja zdravja in del rehabilitacijskega programa v zdravstvu. V zadnjih desetletjih se je razširil po vsem svetu in tudi na Zahodu so ga začele vključevati v svoj program zdravstvene organizacije, šole, univerze in celo podjetja.

Kdo je ustanovitelj taijiquana?

Najbolj zgodnji mojstri taijiquana ostajajo na pol mitične osebe, kar velja delno tudi za daositičnega modreca Zhang Sanfenga, ki pa kljub temu velja za ustanovitelja taijiqunana. Bil je mojster borilne veščine wudang gongfu, ki jo je spremenil, ko je videl borilno moč, ki ga je izžareval boj med kačo in ptico. Velik del metode telesne vadbe je zamenjal s tehnikami za osredotočanje uma, iz tega pa so se razvile mehke notranje borilne veščine. Pri taijiquanu pa se prepletajo različna področja.

Katera? Borilne veščine, principi tradicionalne kitajske medicine, klasične kitajske filozofije, tehnike meditacije in dihanja, tudi umetnost zdravega načina življenja, način mišljenja, pogled na naravo, svet…

”Tian ren he yi”

Kaj je osrednji del taijiquana?

Gibi, dihanje in mentalno vodenje v nas, ki jih je potrebno uskladiti z naravo, z vesoljem. Kitajci pravimo ”Tian ren he yi”, kar pomeni človek in nebo v sozvočju. Obstaja več različnih oblik in tehnik, lahko se ga dela praznih rok, s pahljačo, sulico, z mečem… Da, obstajajo različne šole taijiquana, znotraj teh pa različne oblike, z različnimi “pomagali”, kot ste omenili, a ni nujno le z enim, lahko denimo z dvema pahljačama, z dvema mečema in tako naprej. Kdaj začutimo prve dobrodejne učinke?

Že po prvi vaji ugotovimo, da smo manj napeti, sproščeni, da smo se vsaj za nekaj časa izklopili iz vsakdanjega hitrega in stresnega življenja, po krajšem obdobju vadbe pa že opazimo večjo telesno sposobnost, usklajenost gibov, gibčnost sklepov, na psihičnem področju pa večjo umirjenost, zbranost, ravnotežje. Komu koristi vadba taijiquana?

Na Kitajskem ga prakticirajo milijoni že stoletja, danes pa tudi vse več ljudi po vsem svetu, a z različnimi nameni: kot borilno veščino, samoobrambo, kot terapevtsko, sprostitveno ali razgibalno vajo, kot meditacijo v gibanju, kot vajo za razumevanje vzhodne filozofije, kulture, kot medija za spoznavanje kitajskih tradicij, kot qigong vadbo… Potrebujemo za vadbo kakšno posebno znanje?

Ne, vadimo lahko kadarkoli in kjerkoli, pomembno je pa, da vadimo redno in vztrajno. Primeren je za vse generacije obeh spolov in za ljudi različnih psihofizičnih sposobnosti, saj si vsakdo izbere sebi ustrezen način vadbe, potrebujemo le udobna oblačila in lahko obutev. Najlepše in najbolj zdravo je vaditi v naravi, če ga pa vadimo v prostoru, naj bo ta prezračen. Kaj je qigong in zakaj priporočate njegovo vadbo pred pričetkom vadbe taijiquana?

Ker se zelo dobro dopolnjujeta. Qigong je veščina, s katero gojimo in uravnavamo qi, življenjsko energijo, ki kroži po našem telesu po tako imenovanih meridianih ali energetskih kanalih. Po tradicionalni kitajski medicini sta vzrok boleznim, slabemu telesnemu ali duševnemu počutju prav pomanjkanje ali zastoj qija. Z vadbo qigonga ali taijiquana ga uravnavamo in odpravljamo blokade. Taijiquan se je izkazal tudi kot del treninga mnogih vrhunskih športnikov, kajne?

Da, vedno več vrhunskih športnikov v svetu vadi taiji za koncentracijo in za sproščanje, saj lahko le sproščen človek pokaže, kaj zmore. Taijiquan nas namreč ne krepi le telesno, ampak tudi duševno, z njim dosežete telesno in duševno ravnovesje, kar navsezadnje koristi v vseh življenjskih kriznih situacijah. Kaj pa samoobrambni namen taijiquana?

Kot sem že omenil, sodi taijiquan med tako imenovane notranje ali mehke borilne veščine. Razvil se je kot borilna veščina, zato se mnogo njegovih elementov lahko uporablja tudi v samoobrambne namene, a se je sčasoma vendarle razvil predvsem v umetnost ohranjanja zdravja, doseganja telesnega in psihičnega ravnovesja. Bi lahko rekli, da se naučimo prisluhniti svojemu telesu?

Seveda. Stari Kitajci pravijo, ko je človek zdrav, sproščen, vesel, dobre volje in poln energije, če je njegov qi usklajen s qijem narave. Na prvi pogled se zdi vadba taijiquana zelo preprosta, pa ni. Kako poteka učenje?

Tako pri vadbi taijiquana kot pri vadbi qigonga je pomemben princip tiao, pri katerem gre za tri faze usklajevanja, usklajevanje gibov, dihanja in uma. Na začetku učenja se učenec posveča predvsem pravilnemu izvajanju gibov, ki jim postopoma dodaja pravilno dihanje in mentalno vodenje. Pri vadbi je ključnega pomena, da imamo ob sebi pravega učitelja, ki nas zna voditi. Kako vaši učenci na začetku sprejemajo učenje?

Večina jih pride zelo motiviranih in mislim, da večina že po prvi vaji občuti dobrodejne učinke taijiquana. Včasih se nekaterim zaradi hitrega tempa današnjega življenja zdijo vadba in gibi malce prepočasni, vendar se kmalu umirijo in občutijo pozitivne učinke počasnih, zaokroženih, ponavljajočih se gibov.

Po vsej Sloveniji

Vse več Slovencev se odloča za obisk vaših tečajev. Kje vse poučujete?

Veseli me, da se tudi v Sloveniji povečuje zanimanje za vadbo taijija. Začel sem pred več kot desetimi v Mariboru, sedaj so tečaji tudi v Ljubljani, Celju, Murski Soboti, Ptuju, pa tudi v manjših krajih, kot so Škofja Loka, Domžale… Naši tečaji so tudi mesta sproščanja in veselja, mesta, kjer se nabira pozitivna energija. To so ure, namenjene samemu sebi, nabiranju novih moči, energije, izkušenj. Organiziramo tudi različne delavnice, srečanja, praznovanja, tako skozi veščino taiji ljudje spoznavajo tudi druga področja večtisočletne kitajske tradicije. Kaj pa vi osebno, koliko časa posvečate taijiju in qigongu?

Več ur dnevno. Sta del mojega vsakdanjega življenja. Česa ljudem v današnjem vse bolj stresnem obdobju po vašem mnenju najbolj primanjkuje?

Ravnovesja in harmonije. Vadba taijiquana je odlična protiutež čezmernemu stresu, ki so mu ljudje izpostavljeni vsak dan in povsod. Eno samo hitenje in premalo časa zase in najbližje. Pri vadbi qigonga in taijiquana se moramo najprej naučiti ponovno prisluhniti sebi, se zavesti svojega telesa, se ustaviti, upočasniti ritem, biti potrpežljiv in vztrajen. To nam pomaga, da ponovno vzpostavimo ravnovesje v sebi in bolj harmonične odnose z drugimi. Nam poveste svoj priljubljeni kitajski rek?

“Bu pa man, jiu pa zhan”, kar pomeni: Ne boj se, če napreduješ počasi; boj se, če obstaneš na mestu.

MISEL

Po tradicionalni kitajski medicini sta vzrok slabemu telesnemu ali duševnemu počutju prav pomanjkanje ali zastoj qija.

Vadba taijiquana je odlična protiutež čezmernemu stresu, ki so mu ljudje izpostavljeni vsak dan in povsod.

Standardi poučevanja taijiquana in qigonga v Avstriji

V Sloveniji ne premoremo skupnega verificiranja znanja in sposobnosti poučevanja taijija (in qigonga). Pri nas lahko veščino poučuje vsakdo, ki si je sposoben zagotoviti prostor in vadbenike. Kar pa ne pove nič o njegovi kvaliteti in sposobnosti predajanja znanja. Glede na razširjenost taijiquana in qigonga bi bilo v Sloveniji potrebno uvesti enoten sistem certificiranja znanja in tako zagotoviti pogoje za kvalitetnejši razvoj veščine.

O sistemih certificiranja znanja smo na tem blogu že pisali, spodaj pa je preveden izvleček standardov za pridobitev vadbenega certifikata za taiji in qigong, ki ga je za svoje potrebe izdelalo Združenje učiteljev/ic qigonga in taijiquana Avstrije (IQTÖ – Interessenvertretung der QigonglehrerInnen und TaijiquanlehrerInnen Österreichs). Njihov link je tukaj.

Združenje samo ne izvaja poučevanja, izobrazba se dokumentira v knjižici, seznami učiteljev so javno dostopni. Standardi imajo dve stopnji: voditelj tečaja in učitelj.

STOPNJE PRI POUČEVANJU TAIJIQUANA

Stopnja 1: vodja/voditeljica tečaja

Upravičen voditi splošne skupine na začetniški in začetniško-napredni ravni obvladovanja.

Pogoji:

  • za seboj mora imeti vsaj tri leta vadbe in 400 učnih ur

  • poznati mora tradicionalne stile

  • obvladati mora vsaj eno znano prostoročno solo formo s sledljivim poreklom

  • formo mora izvajati v skladu z načeli taijiquana: sproščeno, stabilno, tekoče, osredotočeno, orientirano, centrirano, ekonomično pri figurah in v gibanju

  • izvajanje forme mora biti brez očitnih zdravju škodljivih gibov

  • mora znati podati primere uporabe načela taijiquana v vsakdanjem življenju

  • mora znati figure in gibanje iz forme razložiti v njihovi samoobrambeni rabi, pri čemer je pomembna didaktična vrednost ponazoritve v pogojih poučevanja

  • mora imeti dovolj znanja za praktičen prikaz odrivanja rok (Tui Shou/Push Hands), pri čemer sta kriterija uporabnost in razumljivost.

400 učnih ur mora vsebovati:

  • 257 ur prakse taijiquana (od tega vsaj 48 ur teorije o: filozofiji, načelu yin-yang, petih elementih, qiju, meridijanih, osnovah taijiquana,…)

  • 24 ur gibalnega qigonga in meditacije

  • 60 ur odrivanja rok in njegove praktične uporabe

  • 12 ur didaktike oz. metodike poučevanja

  • 12 ur znanj iz prve pomoči (velja tudi potrdilo od primerne državne institucije, potrdilo ne sme biti starejše od treh let)

  • 12 ur anatomije in zahodnjaške fizionomije (velja tudi eksterno potrdilo)

  • 15 ur učne asistence

Stopnja 2: učitelj/učiteljica

Upravičen/upravičena poučevanja taijiquana na zahtevnejši stopnji ter za osebnostno naravnano uporabo taijiquana na različnih življenjskih področjih.

Pogoji:

  • skupaj vsaj 6 let prakse: stopnja 1 + vsaj nadaljna 3 leta vadbe z minimalno 270 učnimi urami, ki morajo biti setavljene kot zapisano spodaj

  • potrdilo o lastni učni dejavnosti v obsegu vsaj 100 ur

  • dodatnih 270 učnih ur

  • znanje dodatne dolge forma ali forma z pomagali (orožje)

  • poglobljena znanja iz odrivanja rok in samoobrambe

  • nadgradnja strokovnega izobraževanja

  • minimalna starost ob zaključku druge stopnje: 25 let.

270 učnih ur mora vsebovati:

  • 135 ur taijiquan prakse in teorije

  • 60 ur odrivanja rok in njegove praktične uporabe

  • 30 fakultativnih ur (področja: meditacija, čigong, prehrana, kaligrafija, delo s telesom)

  • 10 ur anatomije/fiziologije

  • 20 ur samospoznavanja (po lastni izbiri)

  • 15 ur supervizije (coachinga) pod vodstvom drugega učitelja

STOPNJE PRI POUČEVANJU QIGONGA

Stopnja 1: vodja/voditeljica tečaja

Upravičen/upravičena voditi splošne skupine na začetniški in začetniško-napredni ravni obvladovanja.

Pogoji:

  • vsaj 3 leta in 350 učnih ur izobrazbe

  • podajanje ponovljivega qigonga v gibanju in mirovanju

  • izvajanje v skladu z načeli qigonga

  • v izvajanju ne sme biti nobenih očitnih zdravju škodljivih gibov

  • poznavanje kontraindikacij za qigong.

350 učnih ur mora vsebovati:

  • 291 ur qigong prakse (od tega vsaj 48 ur teorije o: filozofiji, načelu yin-yang, petih elementih, qiju, meridijanih, osnovah qigonga,…)

  • 12 ur didaktike/metodike

  • 12 ur znanj iz prve pomoči (velja tudi potrdilo od primerne državne institucije, potrdilo ne sme biti starejše od treh let)

  • 20 ur anatomije in zahodnjaške fizionomije (velja tudi eksterno potrdilo)

  • 15 ur učne asistence.

Stopnja 2: učitelj/učiteljica

Usmerjen/usmerjena na poučevanje qigonga na zahtevnejši stopnji ter za osebnostno naravnano uporabo qigonga na različnih življenjskih področjih.

Pogoji:

  • skupaj vsaj 6 let prakse: stopnja 1 ali dokazilo o potrebnih kvalifikacijah + vsaj nadaljna 3 leta z minimalno 270 učnimi urami, ki morajo biti setavljene kot zapisano spodaj

  • potrdilo o lastni učni dejavnosti v obsegu vsaj 100 ur

  • minimalna starost ob zaključku druge stopnje: 25 let.

270 učnih ur mora vsebovati:

  • 195 ur qigong prakse in teorije

  • 30 fakultativnih ur (področja: meditacija, čigong, prehrana, kaligrafija, delo na telesu)

  • 10 ur anatomije/fiziologije

  • 20 ur samospoznavanja (po lastni izbiri)

  • 15 ur supervizije (coachinga) pod vodstvom drugega učitelja

1 učna ura = 50 minut.

Maksimalno 1/3 ur je lahko izvedena v zasebnih poučevanjih (2 skupinski učni uri = 1 zasebna učna ura).

Standardi so v Avstriji veljavni od 01.01.2003, osveženi so bili 15. februarja 2005.

Tradicionalni način učenja TJQ

Prvotno se je Taijiquan pričelo poučevati s formo imenovano „13 figur“. Vsaki figuri se je posvetilo približno tri mesece. Figure so vadili v mirovanju in v gibanju. Mirovanje je imelo dva namena, prvi je bil memorizacija figure, drugi pa razvijanje njene tipične notranje energije. Vadba figure v gibanju ali „odrivanje rok“, se je izvajala zaradi razvijanja ter razumevanja njene borbene uporabe. Po dveh do treh letih vadbe so se dodobra utrjene figure sklenile v formo, ki je posamezne slike povezala v gibanju.

Vadba se je nadaljevala z učenjem forme „37 figur“. Vadba je potekala podobno kot pri formi 13, vadilo se je vsako figuro posebej v mirovanju in gibanju. Po petih ali šestih letih se je 37 figur povezalo v gibalno formo.

Po obvladani formi 13 in 37, se je po približno osmih letih pristopilo k vadbi z orožjem, kot so meč, sablja, pahljača, kratka palica, dolga palica, ipd.

Naprednejše znanje razvijanja notranje energije in uporabe borbenih tehnik se je posredovalo samo zaupanja vrednim naprednejšim učencem.

Vadba je ponavadi potekala na notranjem dvorišču ali v neogrevanih prostorih. Kot pripomoček se je pogosto uporabljala tudi „vzgojna“palica, s katero so učitelji učence in učenke „opozarjali“ na napake pri izvajanju figur. Vadba v dvoje ali odrivanje rok je pogosta bila zelo borbena in boleča. Nasplošno je vsa vadba taijiquana bila zelo fizično in psihično naporna.

Poučevanje je ponavadi potekalo v zaprtem družinskem krogu ali klanu, izročilo pa se je redko prenašalo na člane izven družine. Ponavadi je nosilec celotnega izročila postal najstarejši sin. Znane pa so izjeme, ko so nosilci znanja postali nadarjeni nečlani družine, hčerke ali celo nekitajci.

Tradicionalen način vadbe je temeljit in učinkovit, a dolgotrajen. Zaradi česar se je, potem, ko se je taijiquan pričelo tudi javno poučevati, ponavadi obrnilo vrstni red vadbe. Tako se je učenje pričelo z vadbo forme, kar je danes na zahodu postalo pravilo. Sprememba vrstnega reda učenja gre na račun kvalitete učenja, saj so izpuščeni temelji vadbe, torej temeljito obvladovanje figure, spoznavanje in razvijanje notranje energije, spoznavanje borbene uporabe, ter razvijanje zaznavanja drugega oziroma vadba v dvoje.

Izvorni in tradicionalni taijiquan mnogo bolj poudarja borbeno uporabo in delo z notranjimi energijami, kot pa se to počne danes na zahodu. Izvorni način taijiquana danes na zahodu redko vidimo.

WCTAG Dao Camp Rogla 2008

Drugi teden v juliju sem na Rogli dopustoval prav v času, ko se je tam odvijal deseti Dao Camp nemške podružnice svetovne zveze družine Chen iz Chenjiagoua na Kitajskem. Celotno ime združenja je World Chen Taijiquan Association (WCTA), nemška podružnica ima na koncu kratice še ime države, Germany (WCTAG).

WCTA in njeno nemško zvezo sta leta 1994 skupaj ustanovila Chen Xiaowang (Chenjiagou, Kitajska) in Jan Silberstorff (Hamburg, Nemčija) in od takrat je nemška zveza tudi najbolj aktivna podružnica WCTA na zahodu. Zveza je nastala z namenom širitve in ohranjanja izvornega taijiquana družine Chen.

Ena od vsakoletnih aktivnosti WCTAG je ozvedba Dao Campa, ki je letos že desetič potekal na Rogli. Tudi letos je prišel, kakor ga imenujejo, veliki mojster (grandmaster, GM) Chen Xiaowang. Takole na oko je sodelovali približno 120 ljudi vseh starosti, večina je imela začetno težavnostno stopnjo veščine že za seboj. Program in cenik Dao Campa si lahko ogledate tukaj.

Sam na kampu nisem sodeloval, sem si pa nekajkrat ogledal potek vaj in delavnic, ter se pogovarjal z nekaterimi udeleženci, med ostalimi tudi z Janom Silverstorffom. Jan se je izkazal za zelo komunikativnega, zgovornega in prijetnega človeka. Znotraj organizacije WCTA ima status strokovnega voditelja programa (ausbildungsleiter), kar je najvišji nivo znotraj podružnic. WCTA ima podrobno izdelan sistem izobraževanja. Nivo pod vodjo programa je vaditelj (ausbilder), trenutno jih je v WCTAG šest, od lanske jeseni tudi prva ženska. Claudia Mohr je za pridobitev naziva lani jeseni opravila sedem urni izpit, deloma pred Chen Xiaowangom. Nazivi si potem sledijo takole: učitelj, vodja tečajev in vodja vaj ali asistent na vajah. Za vodjo vaj je potrebno dokazljivo delati vsaj dve leti, za vodjo tečajev štiri, za učitelja osem, za vaditelja pa vsaj deset let. Več o sistemu poklicnega izobraževanja lahko izveste tukaj (v Nemčiji) in tukaj (v Avstriji).

Vsi člani in članice WCTA ob vpisu v zvezo dobijo izkaznice, kamor se vpisujejo opravljeni izpiti ali sodelovanja na seminarjih, delavnicah in podobno.

Sistem izobraževanja je del vsenemško sprejetega sistema izobraževanja znotraj krovnega združenja za taijiquan in qigong.

Silberstorff je že nekaj let osebni učenec Chen Xiaowanga in tudi uradni družinski član Chenov iz Chenjiagoua. Kar pomeni, da je v taiji in ostale borilne veščine vložil večino svojega časa in talenta. Leta 1989 je položil izpit za učitelja borilnih veščin pred kitajsko državno komisijo za borilne veščine, ime pa si je ustvaril s sodelovanjem (in zmagovanjem) na številnih turnirjih. Mnogokrat je bil izzvan na dvoboj, čeprav dueliranje zavrača. Sam sem bil zelo presenečen ob dejstvu, da takšen način merjenja veščine in moči še zmeraj obstaja.

Pri WCTA pravijo, da šola deluje po načelu družine, kar pomeni dvoje: da med člani ni skrivnosti in da se z načinom življenja poskuša čim bolj približati ruralnemu ali kmečkemu načinu življenja. Verjetno s tem mislijo naraven način življenja in trdo delo. Iz tega izhaja tudi tradicija retreata (angl.) oziroma umika iz sveta in osredotočanja na vadbo veščine. Kitajski izraz za umik je „grenka hrana“.

WCTA je zelo uspešen pri širjenju šole zaradi transparentne organiziranosti, možnosti pridobitve resne poklicne izobrazbe in uglednega ter izobraženega vodstva. Šola gradi na osebnosti in znanju Chen Xiaowanga in Jana Silberstorffa. Združenje izdaja letno strokovno revijo, priročnike, DVD-je in ostalo literaturo. Vse našteto je bilo moč kupiti tudi na Dao Campu, kjer so prodajali tudi meče in obleke. Kovinski meč s fiksno konico je stal 70 evrov.

Sam sem nabavil izvod revije za 2008 in zbornik najboljsih člankov o taijiquanu iz let 1993-95.

Dao Camp je na Rogli letos potekal zadnjič, ker ga bodo zaradi prevelikega vrveža in razvoja turizma na Rogli preselili, verjetno v Bolgarijo.

Dao Camp priporočam resnim vadbenikom in vadbenicam, predznanje šole Chen je priporočljivo.

%d bloggers like this: