Neuradna predstavitev mojstra Chen Shi Ninga

Pripravil sem stran z nekaterimi podatki o Chen Shi Ningu, strokovnem vodji Slovenskega združenja borilnih veščin (wushu). Zapis je nastal kot posledica debat o poreklu, predstavljanju in certificiranju znanja, ki jih imamo občasno v krogih ljubiteljev taijija in qigonga, nekaj pa sem o tej temi na tem blogu že objavil. Pri predstavitvi mojstra Chen Shi Ninga sem uporabljal javno dostopne podatke, ki sem jih tudi sam poiskal.  Mojster Chen mi ni posredoval nobenega podatka, razen tistega o pridobitvi sedmega Duan Weija.

Samopredstavitev mojstra z uradne spletne strani njegove šole:

Chen Shi Ning, kitajski mojster taijiquana ter prvi in edini mednarodni sodnik za kitajske borilne veščine wushu v Sloveniji.
Chen Shi Ning se je rodil in odraščal na Kitajskem, v Shanghaiju. Izvira iz družine intelektualcev, ki je močno povezana s tradicijo taijiquana, zato je njegovo življenje že od mladih nog močno prežeto s kitajskimi borilnimi veščinami. Kitajske borilne veščine je pričel vaditi že v najranejši mladosti. Svoje znanje in tehnike je pridobival in uril pri različnih učiteljih in mojstrih na Kitajskem, največ pa se je naučil od svojih staršev. Svoje pristno znanje in izkušnje iz taijiquana in qigonga v Sloveniji poučuje in prenaša že več kot 15 let. Med svojimi najboljšimi učenci je izuril že več učiteljev, ki znanje predajajo naprej vedno več novim ljubiteljem teh tradicionalnih kitajskih veščin.

Podelitev Duan Weija 7. stopnje.

Chen Shining je opravil preizkus znanja za sedmo stopnjo Duan Wei klasifikacije. Na fotografiji je prikazan skupaj s podpredsednikom Kitajskega združenja borilnih veščin.

Podelitev Duan Weija 6. stopnje, zlate barve.

Chen Shining se je avgusta 2005 v Pekingu udeležil uradnega seminarja klasifikacije borilnih veščin Duan Wei, kjer je opravil obveznosti za 6. stopnjo. Klasifikacijo in preverjanje znanja opravlja Kitajsko združenje borilnih veščin. Spodaj je fotografija in besedilo, povzeto s strani enega od udeležencev.

Only 4 masters were granted “Chinese Wu Shu 6th Duan” (from left: Wang XiaoLin, Chairman of Chinese Wu Shu Association; Hong KoiKong from Macao; Cheng KeJin from Hong Kong; Shang Gao from USA; Chen ShiNing from Slovenian; all these masters above are the only 6th Duans from their countries)

Za več klikni tukaj.

Intervju s Chen Shi Ningom.

Leta 2005 ga je za neko spletno stran pripravila Sandra Kontrec, sicer nekaj časa tudi njegova učenka taijija.

Mojster Chen Shining izhaja iz Taijiquan družine, saj sta se tudi starša ukvarjala s taijiquanom. Oče mu je dal osnovno znanje, ki ga je Shining nadgrajeval pri drugih mojstrih in ga na vsakoletnih mednarodnih seminarjih na Kitajskem še vedno nadgrajuje. Tudi med Slovenci je ta stara veščina gibanja in meditacije čedalje bolj priljubljena in pod Chenovim vodstvom potekajo tečaji že nekaterih slovenskih mestih že dobro desetletje. Poleg tega, da vodi svojo šolo Taijiquana, je tudi soustanovitelj in predsednik slovenskega združenja Taijiquan Hram Csn.

Mojster Chen, kaj sploh je taijiquan?

To je veja tradicionalne kitajske borilne veščine wushu. Beseda taiji pomeni skrajni, najvišji pol, quan pa pest oziroma borilna veščina. Spada med tako imenovane notranje ali mehke borilne veščine, ki bolj kot zunanjo poudarjajo notranjo moč. Taiji je filozofski pojem, ki ga predstavlja princip yina in yanga, dveh nasprotujočih si, a dopolnjujočih in večno izmenjujočih se sil. Kakšna je zgodovina taijiquana?

Po nekem izročilu segajo korenine taijiquana okrog 5000 let pred naše štetje, v čas vladavine cesarja Fuxija; vaje za ohranjanje zdravja so opisane denimo v klasičnem delu Huangdija (Rumenega cesarja), Fuxijevega naslednika in ustanovitelja tradicionalnega kitajskega sistema medicine. Načela umetnosti taijiquana so osnovali daoistični menihi, najvišjo stopnjo pa je taijiquan dosegel v 19. stoletju, ko se je izoblikoval slog Chen, iz katerega so se razvile še druge šole in v njih okviru različne oblike. Do 20. stoletja se je taijiquan prenašal iz roda v rod kot klanska ali družinska skrivnost, danes pa je pomemben del kitajske kulture ohranjanja zdravja in del rehabilitacijskega programa v zdravstvu. V zadnjih desetletjih se je razširil po vsem svetu in tudi na Zahodu so ga začele vključevati v svoj program zdravstvene organizacije, šole, univerze in celo podjetja.

Kdo je ustanovitelj taijiquana?

Najbolj zgodnji mojstri taijiquana ostajajo na pol mitične osebe, kar velja delno tudi za daositičnega modreca Zhang Sanfenga, ki pa kljub temu velja za ustanovitelja taijiqunana. Bil je mojster borilne veščine wudang gongfu, ki jo je spremenil, ko je videl borilno moč, ki ga je izžareval boj med kačo in ptico. Velik del metode telesne vadbe je zamenjal s tehnikami za osredotočanje uma, iz tega pa so se razvile mehke notranje borilne veščine. Pri taijiquanu pa se prepletajo različna področja.

Katera? Borilne veščine, principi tradicionalne kitajske medicine, klasične kitajske filozofije, tehnike meditacije in dihanja, tudi umetnost zdravega načina življenja, način mišljenja, pogled na naravo, svet…

”Tian ren he yi”

Kaj je osrednji del taijiquana?

Gibi, dihanje in mentalno vodenje v nas, ki jih je potrebno uskladiti z naravo, z vesoljem. Kitajci pravimo ”Tian ren he yi”, kar pomeni človek in nebo v sozvočju. Obstaja več različnih oblik in tehnik, lahko se ga dela praznih rok, s pahljačo, sulico, z mečem… Da, obstajajo različne šole taijiquana, znotraj teh pa različne oblike, z različnimi “pomagali”, kot ste omenili, a ni nujno le z enim, lahko denimo z dvema pahljačama, z dvema mečema in tako naprej. Kdaj začutimo prve dobrodejne učinke?

Že po prvi vaji ugotovimo, da smo manj napeti, sproščeni, da smo se vsaj za nekaj časa izklopili iz vsakdanjega hitrega in stresnega življenja, po krajšem obdobju vadbe pa že opazimo večjo telesno sposobnost, usklajenost gibov, gibčnost sklepov, na psihičnem področju pa večjo umirjenost, zbranost, ravnotežje. Komu koristi vadba taijiquana?

Na Kitajskem ga prakticirajo milijoni že stoletja, danes pa tudi vse več ljudi po vsem svetu, a z različnimi nameni: kot borilno veščino, samoobrambo, kot terapevtsko, sprostitveno ali razgibalno vajo, kot meditacijo v gibanju, kot vajo za razumevanje vzhodne filozofije, kulture, kot medija za spoznavanje kitajskih tradicij, kot qigong vadbo… Potrebujemo za vadbo kakšno posebno znanje?

Ne, vadimo lahko kadarkoli in kjerkoli, pomembno je pa, da vadimo redno in vztrajno. Primeren je za vse generacije obeh spolov in za ljudi različnih psihofizičnih sposobnosti, saj si vsakdo izbere sebi ustrezen način vadbe, potrebujemo le udobna oblačila in lahko obutev. Najlepše in najbolj zdravo je vaditi v naravi, če ga pa vadimo v prostoru, naj bo ta prezračen. Kaj je qigong in zakaj priporočate njegovo vadbo pred pričetkom vadbe taijiquana?

Ker se zelo dobro dopolnjujeta. Qigong je veščina, s katero gojimo in uravnavamo qi, življenjsko energijo, ki kroži po našem telesu po tako imenovanih meridianih ali energetskih kanalih. Po tradicionalni kitajski medicini sta vzrok boleznim, slabemu telesnemu ali duševnemu počutju prav pomanjkanje ali zastoj qija. Z vadbo qigonga ali taijiquana ga uravnavamo in odpravljamo blokade. Taijiquan se je izkazal tudi kot del treninga mnogih vrhunskih športnikov, kajne?

Da, vedno več vrhunskih športnikov v svetu vadi taiji za koncentracijo in za sproščanje, saj lahko le sproščen človek pokaže, kaj zmore. Taijiquan nas namreč ne krepi le telesno, ampak tudi duševno, z njim dosežete telesno in duševno ravnovesje, kar navsezadnje koristi v vseh življenjskih kriznih situacijah. Kaj pa samoobrambni namen taijiquana?

Kot sem že omenil, sodi taijiquan med tako imenovane notranje ali mehke borilne veščine. Razvil se je kot borilna veščina, zato se mnogo njegovih elementov lahko uporablja tudi v samoobrambne namene, a se je sčasoma vendarle razvil predvsem v umetnost ohranjanja zdravja, doseganja telesnega in psihičnega ravnovesja. Bi lahko rekli, da se naučimo prisluhniti svojemu telesu?

Seveda. Stari Kitajci pravijo, ko je človek zdrav, sproščen, vesel, dobre volje in poln energije, če je njegov qi usklajen s qijem narave. Na prvi pogled se zdi vadba taijiquana zelo preprosta, pa ni. Kako poteka učenje?

Tako pri vadbi taijiquana kot pri vadbi qigonga je pomemben princip tiao, pri katerem gre za tri faze usklajevanja, usklajevanje gibov, dihanja in uma. Na začetku učenja se učenec posveča predvsem pravilnemu izvajanju gibov, ki jim postopoma dodaja pravilno dihanje in mentalno vodenje. Pri vadbi je ključnega pomena, da imamo ob sebi pravega učitelja, ki nas zna voditi. Kako vaši učenci na začetku sprejemajo učenje?

Večina jih pride zelo motiviranih in mislim, da večina že po prvi vaji občuti dobrodejne učinke taijiquana. Včasih se nekaterim zaradi hitrega tempa današnjega življenja zdijo vadba in gibi malce prepočasni, vendar se kmalu umirijo in občutijo pozitivne učinke počasnih, zaokroženih, ponavljajočih se gibov.

Po vsej Sloveniji

Vse več Slovencev se odloča za obisk vaših tečajev. Kje vse poučujete?

Veseli me, da se tudi v Sloveniji povečuje zanimanje za vadbo taijija. Začel sem pred več kot desetimi v Mariboru, sedaj so tečaji tudi v Ljubljani, Celju, Murski Soboti, Ptuju, pa tudi v manjših krajih, kot so Škofja Loka, Domžale… Naši tečaji so tudi mesta sproščanja in veselja, mesta, kjer se nabira pozitivna energija. To so ure, namenjene samemu sebi, nabiranju novih moči, energije, izkušenj. Organiziramo tudi različne delavnice, srečanja, praznovanja, tako skozi veščino taiji ljudje spoznavajo tudi druga področja večtisočletne kitajske tradicije. Kaj pa vi osebno, koliko časa posvečate taijiju in qigongu?

Več ur dnevno. Sta del mojega vsakdanjega življenja. Česa ljudem v današnjem vse bolj stresnem obdobju po vašem mnenju najbolj primanjkuje?

Ravnovesja in harmonije. Vadba taijiquana je odlična protiutež čezmernemu stresu, ki so mu ljudje izpostavljeni vsak dan in povsod. Eno samo hitenje in premalo časa zase in najbližje. Pri vadbi qigonga in taijiquana se moramo najprej naučiti ponovno prisluhniti sebi, se zavesti svojega telesa, se ustaviti, upočasniti ritem, biti potrpežljiv in vztrajen. To nam pomaga, da ponovno vzpostavimo ravnovesje v sebi in bolj harmonične odnose z drugimi. Nam poveste svoj priljubljeni kitajski rek?

“Bu pa man, jiu pa zhan”, kar pomeni: Ne boj se, če napreduješ počasi; boj se, če obstaneš na mestu.

MISEL

Po tradicionalni kitajski medicini sta vzrok slabemu telesnemu ali duševnemu počutju prav pomanjkanje ali zastoj qija.

Vadba taijiquana je odlična protiutež čezmernemu stresu, ki so mu ljudje izpostavljeni vsak dan in povsod.

Advertisements

2 komentarja

  1. Ta neka spletna stran me je vprašala za dovoljenje in sem privolila, sicer pa je bil moj intervju s Shiningom sprva objavljen v tedniku 7D.

    Pozdrav,

    Sandra Kontrec

    Všeč mi je

  2. Very interesting interview about Tai Chi . ♥♥❤✿ Peace, loving kindness and wisdom without borders to all ••●●♥♥❤✿

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: