Tradicionalni način učenja TJQ

Prvotno se je Taijiquan pričelo poučevati s formo imenovano „13 figur“. Vsaki figuri se je posvetilo približno tri mesece. Figure so vadili v mirovanju in v gibanju. Mirovanje je imelo dva namena, prvi je bil memorizacija figure, drugi pa razvijanje njene tipične notranje energije. Vadba figure v gibanju ali „odrivanje rok“, se je izvajala zaradi razvijanja ter razumevanja njene borbene uporabe. Po dveh do treh letih vadbe so se dodobra utrjene figure sklenile v formo, ki je posamezne slike povezala v gibanju.

Vadba se je nadaljevala z učenjem forme „37 figur“. Vadba je potekala podobno kot pri formi 13, vadilo se je vsako figuro posebej v mirovanju in gibanju. Po petih ali šestih letih se je 37 figur povezalo v gibalno formo.

Po obvladani formi 13 in 37, se je po približno osmih letih pristopilo k vadbi z orožjem, kot so meč, sablja, pahljača, kratka palica, dolga palica, ipd.

Naprednejše znanje razvijanja notranje energije in uporabe borbenih tehnik se je posredovalo samo zaupanja vrednim naprednejšim učencem.

Vadba je ponavadi potekala na notranjem dvorišču ali v neogrevanih prostorih. Kot pripomoček se je pogosto uporabljala tudi „vzgojna“palica, s katero so učitelji učence in učenke „opozarjali“ na napake pri izvajanju figur. Vadba v dvoje ali odrivanje rok je pogosta bila zelo borbena in boleča. Nasplošno je vsa vadba taijiquana bila zelo fizično in psihično naporna.

Poučevanje je ponavadi potekalo v zaprtem družinskem krogu ali klanu, izročilo pa se je redko prenašalo na člane izven družine. Ponavadi je nosilec celotnega izročila postal najstarejši sin. Znane pa so izjeme, ko so nosilci znanja postali nadarjeni nečlani družine, hčerke ali celo nekitajci.

Tradicionalen način vadbe je temeljit in učinkovit, a dolgotrajen. Zaradi česar se je, potem, ko se je taijiquan pričelo tudi javno poučevati, ponavadi obrnilo vrstni red vadbe. Tako se je učenje pričelo z vadbo forme, kar je danes na zahodu postalo pravilo. Sprememba vrstnega reda učenja gre na račun kvalitete učenja, saj so izpuščeni temelji vadbe, torej temeljito obvladovanje figure, spoznavanje in razvijanje notranje energije, spoznavanje borbene uporabe, ter razvijanje zaznavanja drugega oziroma vadba v dvoje.

Izvorni in tradicionalni taijiquan mnogo bolj poudarja borbeno uporabo in delo z notranjimi energijami, kot pa se to počne danes na zahodu. Izvorni način taijiquana danes na zahodu redko vidimo.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: