Trije klasiki Taijiquana – izbrani in komentirani fragmenti

K uspešni vadbi veščine spada tudi študij zapisane besede. Med njimi izstopajo trije teksti, ki danes veljajo za klasične. Napisali so jih Zhang Sanfeng (1279 – 1386), Wang Zongyue (okoli leta 1600) ter Wu Yuxiang (1812 in 1880).
Vsi trije so danes referenčni avtorji, morda ne izključno zaradi kvalitete zapisov, prej zaradi dejstva, da so se njihovi spisi ohranili. Obstaja še množica starejših zapisov o taijiquanu, ki pa niso avtorizirani, bolj ali manj ponavljajo tukaj povzete traktatov ali pa niso dovolj dobro datirani. Obstaja tudi množica odličnih besedil novejših datumov.
Iz dela treh klasikov smo izbrali nekatere odlomke, ki se nam zdijo lažji za razumevanje. Poudarek pri izbiri je bil na praktično uporabnih nasvetih, torej takšnih, ki so razumljivi na naši ravni obvladovanja veščine. Vsekakor bomo fragmente poskušali raztolmačiti skupaj in kolikor bo to le mogoče.
Kaj si lahko obetamo od branja klasikov? Na začetku precej neznank in idej, ki ne bodo našle pravega mesta. Pravo mesto jim lahko najde šele zavzeta vadba ob dobrem učitelju. Razumevanje se utrinja postopoma in, kar zagotavljajo tudi trije klasiki, zagotovo. Potrebna je vadba in študij.
V fragmentih, ki so pred nami, obstajajo določene razlike v izrazih kot notranja moč ali notranja energija. Te izhajajo iz prevajalskih ali zgodovinsko pogojenih razlik oziroma iz različnih tolmačenj avtorjev. Za naše potrebe ne bomo delali velikih razlik med posameznimi izrazi, vse bomo bolj ali manj združili v izrazu „notranje energije“, kar bo za naš namen zadostovalo.
Komentirani odlomki predstavljajo izbor, ki nujno ne predstavlja celote. Za boljše razumevanje je priporočljivo brati klasike v celoti.
In še nasvet. Nekatere fragmente lahko beremov v obe smeri, od spredaj nazaj in od zadaj naprej. Na primer, fragment Wu Yuxiana „če lahko um in notranjo energijo neovirano izmenjujemo, je veliko zadovoljstvo v tekočem in dinamičnem izvajanju“ lahko beremo tudi kot „samo če delamo dinamično in z velikim zadovoljstvom, potem bomo lahko neovirano izmenjevali um in notranjo energijo“.
Predlagam neortodoksno in igrivo branje klasikov. Saj zato klasiki so, a ne.

Pri komentarjih smo si pomagali s sledečimi avtorji:
Jou Tsung Hwaju, The Dao of Tajijiquan, Tai Chi Foundation, 2001
LIAO Waysun, Die Essenz des T’ai Chi, Knaur Verlag 1996
LIAO Waysun, T’ai Chi Classics, Shambala, Boston & London, 1990
LEE N. Scheele, T’ai Chi Ch’uan Classics.

1.Brž ko se pričneš gibati, mora celotno telo postati lahkotno (qing) in gibčno (ling). Vsak posamezen telesni del naj bo povezan z vsemi drugimi telesnimi deli.
(Zhang Sanfeng)

Z gibčnostjo in lahkotnostjo se ne smemo obremenjevati. Kajti, če smo prepričani, da nismo lahkotni in gibčni, potem takšni tudi nikoli ne bomo postali. Lahkotnost in gibčnost v taijiju nima veze z našo samopodobo o lastni zmožnosti lahkotnosti in gibčnosti. Razmišljanje o samopodobi med izvajanjem forme je zagotova pot k nosti. Kajti nekdo lahko izgleda zelo okorno in trdo, a bo imel ob izvajanju občutek, da mu vaja prav lepo teče.
Lahkotnost in gibčnost je stvar prepričanja in hkrati – lahko si že mislite – pravilne tehnike. Upoštevati je potrebno deset zlatih pravil pravilne drže in še štiri spodaj zapisane napotke.

Liao ob tem odstavku opozori na temeljnost skladnosti gibanja, v ilustracijo povedanega pa telo primerja z vesoljem. Njegova primerjava ni naključna, v vesolju je gibanje materije v soodvisnosti, sprememba ravnotežja nekega vesoljskega telesa povzroči spremembe vsaj v njegovi neposredni okolici.
Da bi telo doseglo lahkotnost in gibčnost mora biti
koordinirano,
sproščeno,
udobno ter
mentalno čuječe oz. osrediščeno.

Mogoče se zdi, da Liao prenapne razumevanje taijija do kozmogonskega merila, a v misli kitajskih Starih je veliko in malo, makro in mikro prežeto z istim, z Daom.

2.Izvajanje taijija ne sme biti površno ali neuravnovešeno. Prekinitve niso dopustne.
(Zhang Sanfeng)

Izvajanje forme mora biti kakor nežno navijanje svilene niti. Forma ima konec in začetek, prekinitve med izvajanjem forme bi notranjo energijo prelomile, površno izvajanje ali miselna neosredotočenost pa bi svileno nit pretrgale.
Idealna krivulja izvajanja je tista iz taiji diagrama. Ne konveksno, ne konkavno.
Pri izvajanju ne poudarjamo fizične moči, temveč vitalnost in prefinjenost svilene niti.

3.Pri izvajanju taijija velja: preveč (delati) je enako kot premalo (delati). Ko je telo v gibanju, naj sledi loku (ki gibe razteza).
(Wang Zongyue)

Odlomek nas opozori na pomembnost teorije yinyang in na pravilno izvajanje forme kot način razvijanja harmonije telesa. Razumevanje prave mere ali umerjenost je pogoj za razumevanje taiji mehanike gibanja, kajti samo pravilna drža omogoča napredovanje. Pravilo zlate sredine in srednje poti.

4.Med izvajanjem taijija moraš sprostiti vrat, glavo pa držati tako, kot da je obešena na vrvici. Notranjo moč spusti v spodnji del trebuha. Telesna drža naj bo pokončna in usrediščena. Ne nagibaj ali naslanjaj se v nobeno smer. Gibi naj nenehno prehajajo med polnim in praznim. Če nasprotnik pritisne na tvojo levo stran, potem jo moraš izprazniti. Če se tvoja desna stran zdi težka, potem jo moraš pripraviti k izginotju.
(Wang Zhongyue)

Liao v komentarju zapiše, da tehnika obešanja temenske točke in sproščanja vratu omogoča hitrejše razvijanje spiritualne moči (shen). Lee ključni del odlomka prevede:

brez napora jin doseže teme

Yang Chengfu je bolj še določen, temensko točko imenuje z daostičnim izrazom ni wan (baihui). Poudarja, da mora temenska točka ostati prazna, glava pa držana pokonci. Duh in jin naj se dvigneta, ne pa tudi qi. Nagibanje telesa ali neusrediščena drža zaustavljata pretok qija, zato samo pravilna telesna drža omogoča neovirano razpošiljanje in vračanje qija iz dantiana po udih in trupu, ter iz udov nazaj v dantian.
Razbremenitev in izginotje leve ter desne strani se nanaša na borilne tehnike umikanja nasprotnikovi sili, ki pa jih Yang Chengfu v komentarju opremi z opazko, ki ni namenjena samo borilnim uporabi. Izginjanje in pojavljanje je zanj “teorija o nenadnem obstajanju in neobstajanju” ter načelo, ki “udejanja vzpenjanje in upadanje Taijija”.
Leva stran v taijiju predstavlja moč duha, desna pa fizično moč.
Pomen temenske točke in njene drže je poudarjen in opisan tudi v desetih pravilih drže pri izvajanju tajija.

5.Med mirovanjem bodi kakor gora. V gibanju bodi kakor velika reka.
(Wu Yuxiang)

Kakor gora pomeni biti nepremakljiv, noge so stabilne kot gora. Gibanje je globoko in tiho, kakor velika reka.
Oboje lahko vidimo tudi kot dva nasprotujoča si pola v nenehni izmenjavi. Yinyang.
Gore so sicer simbol božanskega, reke pa spremenljivosti.
Tudi udejanjanje daoističnega kozmološkega načela o razliki med bivanjem in nebivanjem.

6.Notranja moč je primerljiva s sukanjem kolesa, kjer se pas vrti kakor osišče kolesa.
(Wu Yuxiang)

Odlomek opozarja na povezavo med gibanjem in notranjimi energijami. Pri prenašanju in usmerjanju energij iz spodnega v gornji del telesa, ima pas in njegovo gibanje odločilni položaj. V predelu pasu si zamislimo vodoravno položeno kolo z osjo v sredini trupa in trup nasajen na golo, kar omogoča neovirano gibanje v vse smeri. Tako se, na primer, z nogami pomikamo naprej ali nazaj, medtem ko s trupom izvajamo gibe levo ali desno. Tako uspešno pokrivamo vseh osem smeri (pakua).
Telo lahko primerjamo tudi z lončarskim tnalom ali vijakom.
V predelu pasu skoraj horizontalno poteka tudi pomemben meridijan.

7.Notranja energija ali qi korenini v stopalih, se prenaša po nogah in usmerja iz pasu, da bi se končno iz hrbta pomaknila v roke in nato do prstnih konic.
(Zhang Sanfeng)

Samo pravilno izvajanje forme omogoča neoviran pretok notranjih energij. Seveda energija ne teče (samo) v smeri, kot je opisana v tem fragmentu.
Odlomek lahko beremo kot napotek za učenje novih slik. Opazovati pričnemo pri temeljih, torej nogah, nadaljujemo s trupom in končamo pri rokah. Roke so samo odraz pravilne postavitve temeljev oziroma nog. Najpomebnjši je položaj nog, ki nam omogoča vse ostale. Spomnimo se lončarskega tnala.

8.Prenos moči prihaja iz hrbtenice. Sprememba položaja sledi gibanju tvojega trupa.
(Wu Yuxiang)

Moč oziroma qi se iz hrbetnice preko lopatic prenaša v roke in prste, kar se imenuje odpiranje, obratno je zapiranje. Moč ni v rokah, temveč v hrbtenici in pasu.
Sprememba položaja sledi trupu pomeni, da noge sledijo trupu. V nasprotju s prejšnjim fragmentom, kjer se pot energije prične pri stopalih in konča pri prstih?
Yuxiang prav tako govori o prenosu enegije, ne o njenem ustvarjanju.
Središče telesa in njegov najvitalnejši del se pri taijiju nahaja v spodnjem delu trebuha, kjer se ustvarja in pretvarja qi oziroma energija. Od tu se energija razpošilja po vseh udih in organih.
Med gibanjem je potrebno biti osredotočen na spodnji del trebuha, ki se prične gibati prvi. Noge sledijo.

9.Ni dovolj, če jasno ločuješ med pozitivnim in negativnim, prav tako moraš jasno lokalizirati polno in prazno. Ko se telo sklene v enoto, kjer so vsi deli povezani, postane ogromno združenje pozitivnih in negativnih energetskih enot. Vsaka pozitivna in vsaka negativna energetska enota mora biti povezana z vsemi ostalimi enotami, v svoji verižnosti pa ne smejo dopuščati prekinitev.
(Zhang Sanfeng)

Različni avtorji komentarjev tukaj poudarjajo ločevanje med dvema poloma, ki ju v komentarjih označijo z yin in yang. Če je, na primer, obtežena noga yang, je neobtežena yin. Pri premikanju naprej je prednja stran trupa yang, hrbet pa yin. Nasprotno pa je pri premikanju nazaj hrbtna stran yang, prednja stran telesa pa yin. Pri premikanju roke z dlanjo obrnjeno proti telesu, je zunanja stran podlakti yang, notranjost dlani pa yin. V razmerju do roke pa je celotna dlan yang, preostanek roke pa yin. In tako skoraj v neskončnost. Tako je telo vsled gibanja povezano z neštetimi in spreminjajočimi se razmerji med paroma nasprotij.
Opozorimo na razlikovanje med paroma negativno – pozitivno ter polno – prazno. Čeprav oba avtorja fragment komentirata samo z delitvijo na yin in yang pola, pa dodajmo, da je prvi par primer kvantitativnega razlikovanja, drugi par pa primer kvalitativnega razlikovanja.

10.Če lahko um in notranjo energijo neovirano izmenjujemo, je veliko zadovoljstvo v tekočem in dinamičnem izvajanju. To se imenuje izmenjava negativnega in pozitivnega.
(Wu Yuxiang)

Tokratna aplikacija se nanaša na razmerje med umom, notranjo energijo in gibanjem. Če privzamemo um kot začetno točko z vrednostjo yang, potem je notranja energija, ki jo um vzpodbudi vrednosti yin. Če je potem notranja energija tista, ki vodi gibanje, potem iz vhodne vrednosti yin zlagoma privzame značaj yang, gibanje kot posledica njenega pretoka, pa pripade yin polu. In če je gibanje tisto, ki v naslednji fazi deluje na stanje uma, potem samo privzame značaj yang pola, umu pa pripadejo značilnosti yin pola. Opisane premenske antagonizme lahko nazorno prikažemo s sinusoidnim diagramom:

11.Tvoj um naj bo usrediščen kakor krotka muca, mirna, a pripravljena nemudoma skočiti za okoli smukajočo se miško.
(Wu Yuxiang)

Komentar verjetno ni potreben.

12.Notranja moč naj bo v stanju ravnotežja med sproščenostjo in še-ne-sproščenostjo, med razteznjenostjo in še-ne-razteznjenostjo. Četudi bi bila notranja moč prekinjena, naj um ostane v nadaljevanju dogajanja.
(Wu Yuxiang)

O snovi iz prvega stavka smo tukaj že govorili.

13.Uporabi um za urjenje notranje energije. Pusti notranjo energijo, naj se potopi in oprime tvojega telesa. Nazadnje se lahko notranja energija zgosti v kostni mozeg.
(Wu Yuxiang)

Nek komentato fragmenta prevaja z “xin mobilizira qi”, xin pa prevede kot um-in-srce. Povsem kitajski koncept.
Po določenem času, ko qi lahko brez ovir potuje po teleu, ga lahko pričnemo voditi z umom oziroma mislijo.

14.Um in duh morata nadzorovati tvoje celotno telo. Ne poskušaj telesa obvladovati izključno z dihanjem, kajti to bo gibanje upočasnilo in naredilo okorno. Obvladovanje telesa s pomočjo dihanja ne prinaša notranje moči. Samo če se izogneš takšni zmoti, lahko razviješ najčistejšo in najčvrstejšo notranjo moč.
(Wu Yuxiang)

Med izvajanjem forme se je potrebno osredotočati na um in duh, ne na dihanje. Razmišljanje o dihanju bo zagotovo pripeljalo do zadihanosti ali neusklajenosti med gibanjem in dihanjem. Ko bodo gibi udomačeni, bo dih sam našel pravilno pot. Takrat pričetek dela z sistemi dihanja – mali nebeški krog in tako naoprej. Daopisti dihanje brez dihanja, delovanje brez delovanja.

Tiho pomni in temeljito razglabljaj. Malo po malo in dosegel boš stopnjo, na kateri bo telo samo po sebi sledilo umu.
(Yang Chengfu)

Sicer na spada med klasike, a bo pravšenj za zaključek traktatka.

SLOVARČEK
He: zapiranje. Obratno kai.
Hou tian qi: Poporodni qi. Eden od dveh glavnih tipov qija, zelo pomemen pri qigongu in taijiju. Glej tudi xian tian qi.
Jin: notranja moč
Jing: esenca, glej qi in shen.
Kai: odpiranje. Obratno he.
Li: moč, načelo.
Pakua: osem smeri.
Qi: notranja energija, angl. ch’i, jap. ki, sanskrt prana.
Ren qi, človeški qi, glej tudi san cai.
San bao: trije zakladi ali jing, qi in shen.
San cai: Tri sile ali nebeški qi (tian qi), zemeljski qi (di qi) in človeški qi (ren).
Shen: duh (vitalnosti).
Shi: polno. Obratno glej xu.
Sung: sproščenost.
Tian qi: nebeški qi, glej tudi San cai.
Wei qi: Fini qi. V kitajski medicini ena od dveh kategorij qija. Glej tudi ying qi.
Xian tian qi: Predporodni qi. Eden od dveh glavnih tipov qija, zelo pomemben pri qigongu in taijiju. Glej hou tian qi.
Xin: srce, um.
Xu: prazno. Obratno glej shi.